Upor proti okupatorju prinesel Primorsko
Zgodovina nas uči, da je bil v času druge svetovne vojne slovenski narod razdeljen, a da je prevladalo partizansko gibanje, organizirano v Osvobodilno fronto. To gibanje je Slovenijo popeljalo do zmage nad nacifašizmom, predvsem pa ji je prislužilo velik kos narodnega ozemlja, in sicer Primorsko. Načrti so bili sicer še bolj velikopotezni, saj naj bi dobili še Trst, kar pa so nam onemogočile zavezniške sile.
Zato so trditve prvaka SDS-a, Janeza Janše, češ da so takratne levičarske sile pod vodstvom komunistov ozemlja izgubile, krivične in lažne. Če bi želeli manipulirati z zgodovino bi lahko celo zatrdili, da če bi oblast takrat pridobili Janševi politični predniki na desnem političnem polu, ne samo to, da danes v Sloveniji ne bi imeli Primorske, ampak bi nekje do Ljubljane govorili italijansko, v Prekmurju madžarsko, drugod pa nemško. Ker pa se to ni zgodilo in je domobransko gibanje doživelo enako usodo kot okupator, smo lahko danes ponosni, da je vsem nam in Sloveniji Osvobodilna fronta prinesla, poleg svobode, tudi Primorsko.
Dobro bi bilo se tega spominjati tudi, ko bomo v kratkem praznovali dvajsetletnico prve demokratične slovenske vlade pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Vlade, ki je dosegla marsikaj in je v sodelovanju z opozicijskima SDP-ZKS in LDS-ZSMS celo izpeljala projekt osamosvojitve, čeprav ji ni uspelo primerno poskrbeti za južno mejo. Prav v času, ko je bil Janez Janša sekretar za ljudsko obrambo so se namreč postavljale kontrolne točke na meji med Slovenijo in Hrvaško in če bi Slovenija vztrajala, da smejo Hrvati postaviti svoje zabojnike na vrhu Kaštela, ne pa ob reki Dragonji, bi bilo stanje v Sečovljah in Piranskem zalivu danes najverjetneje drugačno. Da se s tem takrat vlada ni ukvarjala, saj je morala med osamosvojitvijo skrbeti za številne druge izzive, ji ne gre očitati, vendar je prav, da vsak nosi odgovornost za svoja dejanja - tudi Janez Janša.
Šestega junija bomo imeli priložnost, da čimbolj trezno in premišljeno odločimo, ali želimo zapreti dolgoletni mejni spor s sosednjo Hrvaško. Arbitražni sporazum, ki je priložnost za to, nam omogoča določitev stika Slovenije z odprtim morjem in uporabo načela pravičnosti, tako da se odločitve arbitrov nimamo kaj bati. Gre za sporazum, ki močno ustreza interesom Slovenije in ki bo najverjetneje prinesel podoben dogovor, kot sta ga že parafirala nekdanja premierja Janez Drnovšek in Ivica Račan.
Če se bomo odločili za podporo sporazumu, ne bomo le elegantno zaprli vprašanje meje in stika Slovenije z odprtim morjem s tem, da bo oboje, po navodilih arbitražnega sporazuma, dokončno določilo arbitražno sodišče, ampak predvsem odprli novo poglavje v odnosih z našo sosedo, ki bo lahko nadaljevala pot pridruževanja Evropski uniji, Slovenija pa bo tudi na jugu dobila novo evropsko partnerico, s katero bodo lahko naša podjetja bistveno lažje trgovala, stabilnost ki jo prinaša Evropska unija pa bo počasi začela prihajati tudi na Zahodni Balkan.
Luka Juri, poslanec