Poslanska pobuda o določitvi fiksne maksimalnega zadolževanja občin

    
Državni zbor Republike Slovenije

Dr. Pavel Gantar, predsednik

Ljubljana, 9. junij 2011  

Predmet:

Poslanska pobuda o določitvi fiksne maksimalnega zadolževanja občin  

V skladu s Poslovnikom Državnega zbora vam posredujeva pisno poslansko pobudo glede določitve fiksnih maksimalnih vrednosti glede zadolževanja občin, ki jo naslavljava na vlado Republike Slovenije. S spoštovanjem,  

 - Poslansko vprašanje 

   
Ljubljana, 9. junij 2011 

Spoštovani, 

zadolževanje države je eno od tistih področij, ki zaradi pretiranega trošenja in aktualne finančno-gospodarske krize danes močno obremenjuje države širom sveta in seveda tudi Slovenijo.Ne glede na aktualno razpravo o državnem proračunskem primanjkljaju, ki ga sedanja vlada ne glede na zmanjšanje prihodkov zaradi krize dobro nadzoruje, si še eno področje zasluži večjo pozornost: to je področje zadolževanja občin in njegova zakonska ureditev.Do leta 2005 je bila najvišja meja zadolževanja občin 10% rednih proračunskih prihodkov, v času vlade Janeza Janše pa je bila ta meja prej dvignjena na 20%, nato pa leta 2006 celo popolnoma izbrisana in je ostala le ohlapna omejitev, po kateri se lahko občina zadolži „če odplačilo obveznosti iz naslova posojil (glavnice in obresti), finančnih najemov in blagovnih kreditov (obrokov) ter potencialnih obveznosti iz naslova izdanih poroštev za izpolnitev obveznosti posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila ne preseže 8% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov.“.Spodaj podpisana poslanca meniva, da je takšno zakonsko določilo preveč ohlapno in da pelje v dolgoročno zadolževanje občin v neskončnost. Po obstoječi zakonodaji se lahko občina namreč zadolži za kakršnokoli vsoto, pomembno je le, koliko bo znašal letni obrok vračila. Če bi bile torej banke pripravljene ponuditi kredit tudi na daljša, 50 ali več letna obdobja, bi se lahko v teoriji občina vratolomno zadolžila, sredstva takoj porabila, nato pa obremenila dve, tri ali celo več generacij, ki bi morale delati, da lahko izposojen denar vrnejo, brez možnosti novih investicij.Podoben scenarij se že uresničuje – nekatere občine, med temi v prvi vrsti Mestne občine Koper, Celje in Ljubljana po najinem mnenju pretirano posegajo po zadolževanju in dejansko v škodo prihodnjih generacij zlorabljajo ohlapnost določil, ki urejujejo področje financiranja občin.Zaradi tega vladi predlagava, da pripravi spremembo Zakona o financiranju občin tako, da se ponovno uvede tudi absolutno omejitev vsote zadolževanja glede na višino rednih proračunskih prihodkov. Predlagava, da se ta meja, po predvidenem prehodnem obdobju, povrne na 20%, tako kot je veljalo do 31. 12. 2006. Le na takšen način bomo lahko zagotovili, da občinske uprave pri zadolževanju ne bodo pretiravale in da bomo pustili tudi prihodnjim generacijam možnost, da si tako kot mi neobremenjeno s preteklimi dolgovi načrtujejo razvoj.  

S spoštovanjem, 

Luka Juri 

Marijan Križman